V trajen spomin zadeve. Predstojniki posvečenih oseb Ljubljanske cerkvene pokrajine, prizadevajoč si za večji duhovni blagor vernikov, so vprašali za svet Slovensko škofovsko konferenco in so potem enodušno in soglasno zaprosili Apostolski sedež, da bi razdelili ozemlje imenovane pokrajine, ki ima veliko število prebivalcev in tudi sufraganskih škofij ter da bi ustanovili novo Mariborsko cerkveno pokrajino, in škofijo istega imena povzdignili na dostojanstvo nadškofije. Mi, ki imamo težko službo skrbeti za vse delne Cerkve kakor tudi za blagor vseh duš, smo najprej prejeli ugodno mnenje prečastitega brata Santa Abrila y Castelló, naslovnega nadškofa tamadskega in apostolskega nuncija v Sloveniji, nato pa smo po nasvetu Kongregacije za škofe presodili to, da rade volje ugodimo omenjeni nam predloženi prošnji. Zatorej v polnosti naše najvišje oblasti določamo, kot sledi. Mariborski škofijski sedež izločimo od metropolitanskega prava Ljubljanske Cerkve in ga povzdignemo na stopnjo nadškofijskega metropolitanskega sedeža. Temu sedežu hkrati dodeljujemo vse pravice in prednosti, ki jih po določbi prava imajo drugi metropolitanski sedeži. Tako iz vsega srca želimo, da se tam vsa cerkvena skupnost razcveti v večji blagor vernikov. Na novo ustanovljena Mariborska cerkvena pokrajina se bo izoblikovala v metropolitansko Cerkev z istim imenom in s škofijama Celjsko in Murskosoboško. Vrh tega vsakokratnega mariborskega vladiko obdarimo z nadškofovskim dostojanstvom in ga odlikujemo z redom metropolita z vsemi pravicami in prednostmi, ki po katoliškem svetu po določbah kánonov pripadajo drugim metropolitom. S tem mu hkrati nalagamo enake dolžnosti in ga zavezujemo z bremeni, ki težijo tudi druge enake. Potemtakem sedanjega višjega svečenika Mariborskega sedeža, prečastitega brata Franca Krambergerja, povzdignemo na nadškofovsko dostojanstvo in na stopnjo metropolita. Hkrati mu podeljujemo pravice in prednosti, ki jih imajo drugi metropoliti; zavezujemo ga pa tudi z dolžnostmi, ki so tudi istim naložene. Da se izpolni, kar smo predpisali, prepuščamo imenovanemu prečastitemu bratu Santu Abrilu y Castelló. Podeljujemo mu potrebne in ustrezna pooblastila, da lahko izvršitev omenjenega poveri tudi naprej kateremu koli že postavljenemu cerkvenemu dostojanstveniku. Ta pa ima nalogo, da Kongregaciji za škofe pošlje pristen izvod o opravljeni izvršbi. Končno hočemo, naj bo ta naša Konstitucija sedaj in v prihodnje pravnomočna. Vse, kar temu kakor koli nasprotuje, nima veljave. Dano v Rimu, pri Svetem Petru, dne sedmega aprila, leta Gospodovega dva tisoč šestega, v prvem letu našega papeževanja.

+ Angelo kard. Sodanodržavni tajnik

+ Giovanni Battista kard.Re, prefekt Kongregacije za škofe

Leonardo Erriquez, apostolski protonotar
Francesco Bruno, apostolski protonotar