|
(klikni na naslov dokumenta)
1 - Papeževa bula o ustanovitvi mariborske nadškofije in metropolije 2 - Papeževa bula o ustanovitvi murskosoboške škofije 3 - Papeževa bula o ustanovitvi celjske škofije 4 - Papeževa bula o ustanovitvi novomeške škofije
Papeževa bula o ustanovitvi mariborske nadškofije in metropolije:
BENEDIKT ŠKOF, SLUŽABNIK BOŽJIH SLUŽABNIKOV v trajen spomin zadeve. Predstojniki posvečenih oseb Ljubljanske cerkvene pokrajine, prizadevajoč si za večji duhovni blagor vernikov, so vprašali za svet Slovensko škofovsko konferenco in so potem enodušno in soglasno zaprosili Apostolski sedež, da bi razdelili ozemlje imenovane pokrajine, ki ima veliko število prebivalcev in tudi sufraganskih škofij ter da bi ustanovili novo Mariborsko cerkveno pokrajino, in škofijo istega imena povzdignili na dostojanstvo nadškofije. Mi, ki imamo težko službo skrbeti za vse delne Cerkve kakor tudi za blagor vseh duš, smo najprej prejeli ugodno mnenje prečastitega brata Santa Abrila y Castelló, naslovnega nadškofa tamadskega in apostolskega nuncija v Sloveniji, nato pa smo po nasvetu Kongregacije za škofe presodili, da rade volje ugodimo omenjeni nam predloženi prošnji. Zatorej v polnosti naše najvišje oblasti določamo, kot sledi. Mariborski škofijski sedež izločimo od metropolitanskega prava Ljubljanske Cerkve in ga povzdignemo na stopnjo nadškofijskega metropolitanskega sedeža. Temu sedežu hkrati dodeljujemo vse pravice in prednosti, ki jih po določbi prava imajo drugi metropolitanski sedeži. Tako iz vsega srca želimo, da se tam vsa cerkvena skupnost razcveti v večji blagor vernikov. Na novo ustanovljena Mariborska cerkvena pokrajina se bo izoblikovala v metropolitansko Cerkev z istim imenom in s škofijama Celjsko in Murskosoboško. Vrh tega vsakokratnega mariborskega vladiko obdarimo z nadškofovskim dostojanstvom in ga odlikujemo z redom metropolita z vsemi pravicami in prednostmi, ki po katoliškem svetu po določbah kánonov pripadajo drugim metropolitom. S tem mu hkrati nalagamo enake dolžnosti in ga zavezujemo z bremeni, ki težijo tudi druge enake. Potemtakem sedanjega višjega svečenika Mariborskega sedeža, prečastitega brata Franca Krambergerja, povzdignemo na nadškofovsko dostojanstvo in na stopnjo metropolita. Hkrati mu podeljujemo pravice in prednosti, ki jih imajo drugi metropoliti; zavezujemo ga pa tudi z dolžnostmi, ki so tudi istim naložene. Da se izpolni, kar smo predpisali, prepuščamo imenovanemu prečastitemu bratu Santu Abrilu y Castelló. Podeljujemo mu potrebna in ustrezna pooblastila, da lahko izvršitev omenjenega poveri tudi naprej kateremu koli že postavljenemu cerkvenemu dostojanstveniku. Ta pa ima nalogo, da Kongregaciji za škofe pošlje pristen izvod o opravljeni izvršbi. Končno hočemo, naj bo ta naša Konstitucija sedaj in v prihodnje pravnomočna. Vse, kar temu kakor koli nasprotuje, nima veljave. Dano v Rimu, pri Svetem Petru, dne sedmega aprila, leta Gospodovega dva tisoč šestega, v prvem letu našega papeževanja.
+ Angelo kard. Sodano, državni tajnik + Giovanni Battista, kard., Re prefekt Kongregacije za škofe Leonardo Erriquez, apostolski protonotar Francesco Bruno, apostolski protonotar
Papeževa bula o ustanovitvi murskosoboške škofije
ENEDIKT ŠKOF, SLUŽABNIK BOŽJIH SLUŽABNIKOV v trajen spomin zadeve. Ko smo skrbno preudarili duhovne potrebe vernih Slovencev, se prizadevno potrudimo, da bi se v tisti krajini oznanjevanje evangelija lažje in prikladneje izvrševalo. V rokah imamo prošnjo prečastitega brata Franca Krambergerja, takrat mariborskega škofa. Potem ko je vprašal za svet Slovensko škofovsko konferenco, je vneto zaprosil Apostolski sedež, da se na razdruženem ozemlju njemu zaupane cerkvene pokrajine ustanovi nova škofija. Zato mu mi, potem ko je naš prečastiti brat Santos Abril y Castello, nadškof tamadski in apostolski nuncij v Sloveniji, podal ugodno mnenje in po posvetu s Kongregacijo za škofe, odločimo, kakor sledi. Iz mariborske nadškofije izločimo celotno ozemlje dekanij, ki se po domače imenujejo: Lendava, Ljutomer in Murska Sobota. Iz tako odcepljenega ozemlja ustanovimo škofijo z imenom Murskosoboška. Za sedež nove cerkvene skupnosti določimo mesto Murska Sobota, tamkajšnjo župnijsko cerkev, posvečeno Bogu v čast sv. Nikolaja, povzdignemo na stopnjo stolne cerkve in ji podeljujemo vse pravice in privilegije, ki so s tem združene. Murskosoboško škofijo postavimo za sufragansko Mariborske metropolitanske Cerkve, murskosoboškega škofa pa podvržemo pravnemu položaju vsakokratnega nadškofa iste metropolitanske Cerkve. Vse drugo naj se izvrši po določbah kanonskega prava. Da se izpolni vse, kar smo s tem pismom naročili, izberemo prej omenjenega prečastitega brata Santa Abrila y Castello. Podeljujemo mu vsa potrebna pooblastila, ki jih lahko za izvršitev vsega tu omenjenega poveri tudi naprej kateremu koli cerkvenemu dostojanstveniku. Ta pa mora poslati Kongregaciji za škofe pristen izvod o opravljeni izvršbi. Končno hočemo, naj bo ta Naša konstitucija sedaj in v prihodnje pravnomočna. Vse, kar temu kakor koli nasprotuje, nima veljave. Dano v Rimu, pri Svetem Petru, dne sedmega aprila leta Gospodovega dva tisoč šestega, v prvem letu Našega papeževanja.
+ Angelo kard. Sodano, državni tajnik + Giovanni Battista kard. Re, prefekt Kongregacije za škofe Marcello Rosseti, apostolski protonotar Bryan Chestle, apostolski protonotar
Papeževa bula o ustanovitvi celjske škofije
BENEDIKT ŠKOF SLUŽABNIK BOŽJIH SLUŽABNIKOV v trajen spomin zadeve. Med raznimi nalogami, ki so nam po Kristusovi volji naložene, moramo imeti pred očmi, da tista cerkvena okrožja, v katerih je katoliška vera iz dneva v dan pognala neomajno rast, povzdignemo na višje dostojanstvo. Zaprošeno je bilo potemtakem, naj se v Republiki Sloveniji Mariborska nadškofija razdeli in ustanovi nove škofije. Tem prošnjam rade volje ugodimo. Ko smo torej s spoštovanjem prejeli razsodbo Kongregacije za škofe in ko je bil naš prečastiti brat Santos Abril y Caselló, naslovni škof Tamadski in apostolski nuncij v Republiki Sloveniji, podal ugodno mnenje, v polnosti naše apostolske avtoritete in oblasti, ki jo imamo po Kristusovi volji, odločamo, kot sledi. Iz Mariborske nadškofije izločimo celotno ozemlje dekanij, ki se po domače imenujejo Braslovče, Celje, Gornji Grad, Kozje, Laško, Šaleška dolina, Šmarje pri Jelšah, Videm ob Savi, Žalec, Nova Cerkev in Rogatec, izvzemši župnijo, ki se po domače imenuje Stoperce. Iz tako izločenega ozemlja vzpostavimo in ustanovimo novo škofijo, imenovano Celjsko. Hkrati to škofijo postavimo za sufragansko Mariborske metropolitanske Cerkve in njenega škofa podvržemo metropolitanskemu pravu vsakokratnega nadškofa iste metropolitanske Cerkve. Za škofovski sedež nove škofije določimo mesto, po domače Celje, cerkev posvečeno Bogu v čast svetega Danijela, stoječo v tem mestu, pa povzdignemo na stopnjo in dostojanstvo stolne cerkve, z vsemi pravicami in privilegiji, ki spadajo k takim svetim stavbam. Vse drugo naj se izvrši po kanoničnih zakonih. Da se vse to, kar smo določili, izvrši, prepuščamo prečastitemu bratu Santu Abrilu y Castelló, že prej imenovanemu, ali, če je od svojega sedeža odsoten, tamkajšnjemu upravniku poslov Svetega sedeža. Podeljujemo mu vsa potrebna in ustrezna pooblastila, ki jih lahko za izvršitev tu omenjenega poveri tudi naprej kateremu koli že postavljenemu cerkvenemu dostojanstveniku. Ta pa mora poslati omenjeni kongregaciji pristen izvod o opravljeni izvržbi. Končno hočemo, naj bo ta naša Konstitucija sedaj in v prihodnje pravnomočna. Vse, kar temu kakor koli nasprotuje, nima veljave. Dano v Rimu, pri Sv. Petru, dne sedmega aprila, leta Gospodovega dva tisoč šestega, v prvem letu Našega papeževanja.
+ Angelo kard. Sodano, državni tajnik + Giovanni Battista Re, prefekt Kongregacije za škofe Leonardo Erriquez, apostolski protonotar Bryan Chestle, apostolski protonotar
Papeževa bula o ustanovitvi novomeške škofije
ENEDIKT ŠKOF, SLUŽABNIK BOŽJIH SLUŽABNIKOV v trajen spomin zadeve. Ugodnejšim razmeram, ki so v Sloveniji, skušamo prilagoditi tamkajšnje cerkvene ustanove. Potem ko je nedavno tega častiti brat Alojz Uran, ljubljanski nadškof, vprašal za svet slovensko škofovsko konferenco, je z namenom, da učinkoviteje poskrbi za duhovne potrebe vernikov, zaprosil Apostolski sedež, da bi se iz dela njemu zaupanega okrožja ustanovila nova škofija. Ta načrt smo zrelo pretehtali in po priporočilu častitega brata Santosa Abrila y Castella, naslovnega nadškofa Tamadskega in apostolskega nuncija v Sloveniji, ter po nasvetu Kongregacije za škofe presodili, da ga sprejmemo. Zatorej v polnosti naše apostolske oblasti izločamo iz ozemlja ljubljanske nadškofije del, ki ga obsegajo dekanije Črnomelj, Kočevje, Leskovec, Novo mesto, Trebnje in Žužemberk, pa tudi župnijo Dole pri Litiji, in iz tega dela ozemlja ustanavljamo novo škofijo, ki naj se imenuje Novomeška. Za sedež te nove škofije določamo Novo mesto, cerkev, posvečeno Bogu v čast sv. Nikolaja, ki stoji v tem mestu, pa povzdigujemo na stopnjo in dostojanstvo stolne cerkve. To novo škofijsko skupnost podrejamo Kongregaciji za škofe in jo postavljamo za sufragansko ljubljanski metropoliji, njenega vsakokratnega škofa pa podrejamo metropolitski jurisdikciji nadškofa ljubljanske metropolije. Vse drugo naj se izvrši po določilu kanonskega prava. Za izpolnitev teh naših odredb določamo častitega brata Santosa Abrila y Castella, naslovnega nadškofa Tamadskega in apostolskega nuncija v Sloveniji, in mu dajemo vsa potrebna in ustrezna pooblastila, ki jih za izvršitev omenjene naloge lahko poveri tudi kateremu koli drugemu cerkvenemu dostojanstveniku, ta pa mora Kongregaciji za škofe poslati avtentičen dokument o tem, da je stvar izvršena. Končno ukazujemo, naj bo ta naša ustanova sedaj in v prihodnje pravnomočna. Vse, kar temu kakorkoli nasprotuje, je brez veljave. Dano v Rimu pri Svetem Petru, dne sedmega aprila, leta Gospodovega dva tisoč šestega, v prvem letu našega pontifikata.
+Angelo kard. Sodano, državni tajnik +Giovanni Battista kard. RE, prefekt kongregacije za škofe Marcello Rossetti, apostolski protonotar Leonardo Erriquez, apostolski protonotar
|