|
Bogoslovno semenišče Maribor
Slomškov trg 20
SI - 2000 MARIBOR
Rektor in ekonom: dr. Stanislav Slatinek
Spiritual: p. Ivan Hočevar, DJ
TEL: 0590/80-461
FAKS: 0590/80-111
EMAIL: bogoslovje@slomsek.net
SPLETNA STRAN SEMENIŠČA: http://bogoslovje.slomsek.net/index.htm
KAPELA BL. ANTONA MARTINA SLOMŠKA: http://bogoslovje.slomsek.net/index_datoteke/Page973.htm
BOGOSLOVNO SEMENIŠČE V MARIBORU - kronologija
1851 - A.M. Slomšek prenese 4. letnik bogoslovja iz Celovca v Št. Andraž.
1859 - Veliki dogodek uresničitve prenosa škofijskega sedeža iz Št. Andraža v Maribor. Ob tem dogodku si Slomšek prizadeva dobiti tudi prostor za semenišče in bogoslovno šolo in sicer na Glavnem trgu, v bivši jezuitski rezidenci... Nekoliko preuredi cerkev sv. Alojzija, ki postane bogoslovska cerkev.
14.10.1859 - Začetek visokega šolstva. V Mariboru zaživi bogoslovje. V uvodnem govoru pozdravi Slomšek svoje gojence.
1.1.1860 - Bogoslovci začno izdajati svoje glasilo "Lipica", ki z več prekinitvami izhaja ves čas bogoslovja v Mariboru in se ob njej vzgajajo duhovniki, zavedni Slovenci.
24.9.1862 - Izteče se življenje svetniškega Antona Martina Slomška.
Do leta 1918 - V času avstrijske države je bogoslovno učilišče izenačeno s fakulteto, diplome veljajo za pridobitev javnih služb. V novi državi kraljevini SHS se zaplete, ker bogoslovno učilišče enačijo s pravoslavno teološko šolo in tako tudi Mariboru priznajo le srednješolsko stopnjo študija.
1927 - Škofijski ordinariat si prizadeva, da bi bila učilišču ponovno priznana visokošolska raven, vendar se to zgodi šele leta 1940.
1928 - Škof Andrej Karlin začne konkretno razmišljati o novih bogoslovnih prostorih. Kmalu imenuje škofijski odbor za novo "bogoslovnico".
1933 - Delo škofa Karlina po njegovi smrti prevzame škof Tomažič. Prostor za novo bogoslovje najde pod Kalvarijo, vendar je potrebno zemljišče odkupiti od mestne župnije. Takratni župnik ni pripravljen za sodelovanje, a po številnih prošnjah škofa Tomažiša se le ukloni.
1937 - začetek zemeljskih del.
22. 5. 1938 - Blagoslov temeljnega kamna. Spominsko listino so podpisali najvidnejši zastopniki civilnih in cerkvenih oblasti, med njimi dr. Marko Natlačen, ban dravske banovine, dr. Josip Hohnjec, bogoslovni profesor in ravntelj. Slovesnost vodi škof Tomažič.
25. 10. 1938 - Novo bogoslovno poslopje dobi streho. Vse do vojne nadaljujejo delo na objektu. Do začetka akademskega leta 1941/42 bi se lahko bogoslovci že vselili.
8. 4. 1941 - Nemci zavzamejo Maribor in kmalu zatem razpustijo bogoslovje, izženejo profesorje in vodstvo. Bogoslovci so prepuščeni sami sebi, saj je škofu onemogočeno vsako organiziranje študija. Večina bogoslovcev odide v Ljubljano, prekmurski bogoslovci v Szombathely, nekateri nadaljujejo študij v Gradcu, Zagrebu, Đakovem in v Rimu.
15. 10. 1941 - Nemci zaplenijo bogoslovje na Glavnem trgu 7, novo bogoslovje pod Kalvarijo in dijaško semenišče v Mladinski ulici.
18. 10. 1945 - Po končani drugi svetovni vojni nova jugoslovanska oblast sicer formalno vrne zaplenjene stavbe lavantinskemu knezoškofijstvu, a jih kmalu zatem zopet nacionalizira z različnimi socialističnimi zakoni.
1945 - Kljub vojni se jeseni vpiše v prvi letnik 5 bogoslovcev. Ker v Mariboru ni možno študirati, gredo v Ljubljano. Bogoslovci stanujejo najprej v domu duhovnih vaj pri cerkvi sv. Jožefa, dokler oblast jezuitom hiše ne zapleni.
7. 5. 1952 - Komisija za agrarno reformo izda sklep, po katerem spada premoženje novozgrajenega bogoslovja pod Kalvarijo s pripadajočo zemljo splošnemu ljudskemu premoženju. Za upravni organ je imenovan Kmetijski tehnikum v Mariboru.
1961 - Uspe mariborskemu škofu dr. Maksimilijanu Držečniku dobiti dovoljenje od oblasti, da ustanovi Slomškovo dijaško semenišče v Mariboru. Iz Slomškovega semenišča in iz drugih šol se tista leta vpiše v bogoslovje izredno veliko bogoslovcev. V Ljubljani začne primanjkovati prostora za mariborske bogoslovce.
21. 4. 1966 - Mariborski škof dr. Držečnik pošlje gospodom dekanom, bogoslovnim profesorjem, vodstvu Slomškovega semenišča in nekaterim drugim duhovnikom dopis o rešitvi prostorske stiske in nadaljnjih možnostih študija.
15. 3.. 1967 - Gospod škof sporoči duhovnikom in vernikom, da se bodo za zadnja dva letnika mariborskih bogoslovcev pripravili prostori z nadzidavo mariborskega stolnega župnišča za dve nadstropji.
24. 7. 1967 - Gospod škof podpiše odlok o ustanovitvi gradbenega sveta za nadzidavo stolnega župnišča v Mariboru.
7. 8. 1967 - gospod škof Držečnik v pismu zaprosi duhovnike in vernike za materialno pomoč pri gradnji.
8. 12. 1967 - Podpiše se pogodba s podjetjem Stavbar iz Maribora. Dela so oddana na "ključ", z rokom do 1. avgusta 1968.
1. 9. 1968 - Imenovano je vodstvo novega bogoslovja: msgr. dr. Vekoslav Grmič, pomožni škof, je imenovan za rektorja semenišča, prof. dr. Stanko Ojnik za ekonoma in prof. dr. Jože Rajhman za spirituala.
14. 10. 1968 - Bogoslovcem zadnjih treh letnikov je sporočeno, naj pridejo na ta dan zvečer v Maribor. Predavanja se bodo začela naslednji dan. Če bi zaradi nepredvidenih ovir morali preložiti začetek šolskega leta, bodo pravočasno obveščeni. Gradbena dela so do 15. oktobra toliko dovršena, da se more vseliti vodstvo in 44 bogoslovcev.
24. 11. 1968 - V stolnici je darovana slovesna koncelebrirana sv. maša, ki so jo vodili mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik, ljubljanski nadškof dr. Jožef Pogačnik, graški škof dr. Jože Schoiwohl, koprski apostolski administrator škof dr. Janez Jenko, ljubljanski pomožni škof dr. Stanko Lenič, mariborski pomožni škof dr. Vekoslav Grmič in dekan teološke fakultete dr. Vilko Fajdiga. Po končani maši in zahvalni pesmi blagoslovi novo hišo in semeniško kapelo. Sledi slavnostna akademija.
7. 10. 1968 - Na ta dan začne v mariborskem bogoslovju delovati tudi oddelek Marijine kongregacije slovenskih bogoslovcev in duhovnikov.
13. 5. 1978 - smrt ordinarija dr. Maksimilijana Držečnika.
8. 10. 1979 - 750 obletnica škofije. Na predvečer so preneseni posmrtni ostanki škofa Antona Martina Slomška iz frančiškanske cerkve v stolnico. Pri slovesnosti sodelujejo tudi bogoslovci.
8. 12. 1988 - Škof dr. Franc Kramberger blagoslovi novo bogoslovsko kapelo, mnogo manjšo od stare. Bogoslovci so se za ta dogodek pripravljali z devetdnevnico in celonočnim bdenjem pred Najsvetejšim. Slovesnost je sklenjena v stolnici z akademijo v čast Brezmadežni.
16. 10. 1989 - Mine 130 let odkar je škof A.M.Slomšek ustanovil bogoslovje v Mariboru. Slovesna maša je ta dan v nekdanji bogoslovski cerkvi sv. Alojzija. Gospod škof dr. Franc Kramberger blagoslovi spominsko ploščo, ki jo vzidajo v Cerkev pod korom.
30. 11. 1992 - Blagoslovljen in položen temeljni kamen Andreanuma.
3. 10. 1994 - Začetek novega akademskega leta. Po 54 letih je v Mariboru znova uveden 1. letnik. Razen drugega letnika, ki ostane to leto še v Ljubljani, se zbere v hiši skupaj z novim vodstvom 36 bogoslovcev.
1. 10. 1997 - Vstop profesorjev in slušateljev Teološke fakultete - enote Maribor v predavalnice. Andreanum je zaživel kot duhovno, teološko, pastoralno pa tudi kulturno središče škofije.
21. 10. 1998 - Ob navzočnosti profesorjev fakultete, vodstva bogoslovja in slušateljev blagoslovi gospod škof novo kapelico v Andreanumu.
10. 1998 - Slovesna akademija ob tridesetletnici obnovitve mariborskega bogoslovja.
Zadnjih trideset let so vodstvene službe v bogoslovju opravljali:
Službo rektorja:
škof dr. Vekoslav Grmič, dr. Stanko Janežič, g. Jože Kužnik in od 1994 leta dalje dr. Marjan Turnšek.
Službo spirituala:
dr. Jože Rajhman, dr. Stanko Lipovšek, dr. Alojz Pirnat, g.Stanko Zver, g. Jože Kužnik, dr. Alojzij Pirnat, dr. France Zupančič DJ in od 2002 dalje. p. Ivan Hočevar DJ
Službo ekonoma:
dr. Stanko Ojnik, g. Franc Zdolšek, dr. Ivan Rojnik, dr. Stanko Lipovšek, g. Mirko Krašovec in od 1994 dalje dr. Stanislav Slatinek.
Več...
|
